proklatec
/[ˈproklatɛt͡s]/
Czechnoun
Definitions
- 1.cursed person
Etymology
* prokletec From proklatý + -ec.
Forms
- prokletkyněfeminine
| Case | Singular | Plural |
|---|---|---|
| Nominative | proklatec | proklatci |
| Genitive | proklatce | proklatců |
| Dative | proklatcovi, proklatci | proklatcům |
| Accusative | proklatce | proklatce |
| Vocative | proklatče | proklatci |
| Locative | proklatcovi, proklatci | proklatcích |
| Instrumental | proklatcem | proklatci |
Nominative
Singular
proklatec
Plural
proklatci
Genitive
Singular
proklatce
Plural
proklatců
Dative
Singular
proklatcovi, proklatci
Plural
proklatcům
Accusative
Singular
proklatce
Plural
proklatce
Vocative
Singular
proklatče
Plural
proklatci
Locative
Singular
proklatcovi, proklatci
Plural
proklatcích
Instrumental
Singular
proklatcem
Plural
proklatci