obligacja
//ɔ.bliˈɡa.t͡sja//
Polishnoun
Definitions
- 1.bond (financial instrument representing long-term debt)
Etymology
Learned borrowing from Latin obligātiō.
Forms
- obligacyjnyadjective
| Case | Singular | Plural |
|---|---|---|
| Genitive | obligacji | obligacyj (archaic), obligacji |
| Dative | obligacji | obligacjom |
| Accusative | obligację | obligacje |
| Instrumental | obligacją | obligacjami |
| Locative | obligacji | obligacjach |
| Vocative | obligacjo | obligacje |
| Nominative | obligacja | obligacje |
Genitive
Singular
obligacji
Plural
obligacyj (archaic), obligacji
Dative
Singular
obligacji
Plural
obligacjom
Accusative
Singular
obligację
Plural
obligacje
Instrumental
Singular
obligacją
Plural
obligacjami
Locative
Singular
obligacji
Plural
obligacjach
Vocative
Singular
obligacjo
Plural
obligacje
Nominative
Singular
obligacja
Plural
obligacje