wykoleićPolish conjugation
“to derail (cause to come off the tracks)”//vɘ.kɔˈlɛ.it͡ɕ//
Aspect partner: wykolejać
future
| 3rd person singular | wykolei |
|---|---|
| 3rd person plural | wykoleją |
past
| 3rd person singular | wykoleił, wykoleiła, wykoleiło |
|---|---|
| 3rd person plural | wykoleili, wykoleiły |
| masculine singular | wykoleiłem, -(e)m wykoleił, wykoleiłeś, -(e)ś wykoleił |
| feminine singular | wykoleiłam, -(e)m wykoleiła, wykoleiłaś, -(e)ś wykoleiła |
| neuter singular | wykoleiłom, -(e)m wykoleiło, wykoleiłoś, -(e)ś wykoleiło |
| plural | wykoleiliśmy, -(e)śmy wykoleili, wykoleiłyśmy, -(e)śmy wykoleiły, wykoleiliście, -(e)ście wykoleili, wykoleiłyście, -(e)ście wykoleiły |
imperative
| 3rd person singular | niech wykolei |
|---|---|
| 3rd person plural | niech wykoleją |
conditional
| 3rd person singular | wykoleiłby, by wykoleił, wykoleiłaby, by wykoleiła, wykoleiłoby, by wykoleiło |
|---|---|
| 3rd person plural | wykoleiliby, by wykoleili, wykoleiłyby, by wykoleiły |
| masculine singular | wykoleiłbym, bym wykoleił, wykoleiłbyś, byś wykoleił |
| feminine singular | wykoleiłabym, bym wykoleiła, wykoleiłabyś, byś wykoleiła |
| neuter singular | wykoleiłobym, bym wykoleiło, wykoleiłobyś, byś wykoleiło |
| plural | wykoleilibyśmy, byśmy wykoleili, wykoleiłybyśmy, byśmy wykoleiły, wykoleilibyście, byście wykoleili, wykoleiłybyście, byście wykoleiły |
Other forms
- wykolejaćimperfective
- wykoleićinfinitive
- wykolejęfuture · singular
- wykoleimyfuture · plural
- wykoleiszfuture · singular
- wykoleiciefuture · plural
- wykolei sięfuture · impersonal
- wykolejonoimpersonal · past
- wykolejono byconditional · impersonal
- niech wykolejęimperative · singular
- wykolejmyimperative · plural
- wykolejimperative · singular
- wykolejcieimperative · plural
- wykolejonyadjectival · masculine · participle · passive · singular
- wykolejonaadjectival · feminine · participle · passive · singular
- wykolejoneadjectival · neuter · participle · passive · singular