obyčej
[ˈobɪt͡ʃɛj]nounCzech
Meanings
- 1custom, tradition
Declension
| Case | Singular | Plural |
|---|---|---|
| Nominative | obyčej | obyčeje |
| Genitive | obyčeje | obyčejů |
| Dative | obyčeji | obyčejům |
| Accusative | obyčej | obyčeje |
| Vocative | obyčeji | obyčeje |
| Locative | obyčeji | obyčejích |
| Instrumental | obyčejem | obyčeji |
Origin
Inherited from Old Czech obyčěj, from Proto-Slavic *obyčajь.